Dolgoročno digitalno hranjenje in arhiviranje
Arhiviranje in hranjenje digitalnega znanstvenega gradiva – objavljenih člankov, rokopisov, dodatnih podatkov, računalniške programske kode, statističnih podatkov itd. – je pomemben del znanstvenega objavljanja. Digitalno arhiviranje in hranjenje sta se razvila iz analognih storitev, ki so jih tradicionalno izvajale knjižnice.
Arhiviranje je način zagotavljanja varne hrambe digitalnega gradiva, da:
- je trajno dostopno, ne glede na to, kaj se zgodi z izvirno publikacijo;;
- je vedno najdljivo s pomočjo trajnega identifikatorja;
- omogoča obnovitev različice, ki je morda izginila.
Priporočamo, da se revije arhivirajo v službah za hranjenje in arhiviranje. Katero vsebino aktivno hranijo nekateri arhivi, lahko preverite v Keepers Registry.
Hranjenje je način shranjevanja digitalnega gradiva, ki zagotavlja, da se njegova kakovost in celovitost ne poslabšata ter da je do njega mogoče dostopati in ga uporabljati tudi v prihodnosti.
Nekaj bolj znanih primerov namenskih arhivskih storitev, ki ponujajo tako arhiviranje kot dolgoročno hrambo, je navedenih v seznamu Keepers Registry. Obstajajo še številne druge, ki se pogosto uporabljajo v določeni državi, ustanovi ali akademski skupnosti.
Objavljeno digitalno vsebino arhivski storitvi lahko ponudi založnik in koristi avtorju.
V nekaterih državah velja pravilo obveznega digitalnega izvoda. Izvajajo ga nacionalna knjižnica in druge nacionalne kulturne organizacije. Tudi to šteje kot izvedljiva možnost arhiviranja in hranjenja..